| Napisal/a moonchild, v četrtek, 09. nov. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
V naročju tihotnega sem molka,
bedim zavita v sanje,
živo gorijo
in se iskrijo,
trdno je prepričanje,
začrtala pot je upanja roka.
Prišel nekoč svetli bo dan,
saj zapisan je v usodi,
slutnje živijo,
hotenja žarijo,
v smer eno pot nas vodi,
koprnenje po sreči ne bode zaman.
Ljubezen zamenjala sovraštvo bo
in lačni nahranjeni bodo
in sosed sosedu podal bo roko,
za obrazom radosti zla več ne bo.
Odstranjene bodeče vse bodo žice,
cvrkutale na vejah blažene ptice,
uničene mržnje v nas bodo klice,
klanjale valujoče se množice
pobožno bodo v miru,
mrmrale v spoštljivem govoru
hvalospev najdenem idealu,
ki toplo grel nas bo v spokoju.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (11) 
|
|
... 
