Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Črna smrt prišla bo pome..
K njej bom stekla jaz v objem...
Črna bo sivina, bela bo črnina,
Črno moje bo nebo,
Črna moja bo ljubezen,
Črno zdaj srce je moje....
Črna bolečina, črna globočina...
Zdaj prav zdaj v objem bom šla...
Za večno v njem bom jaz bila...
Hladen zdaj je njen objem...
Spim zdaj jaz v njem ...
V njen hladen objem sem šla...
Za mene ni bilo več upanja...
Edino moje upanje bila je ona...
Smrt ji je ime..
Vsak jo že pozna, ve da je hladna,
A zame je ona edina in edinstvena...
Je brez pomena..
Ona je ona.
Neznosna tišina in milina......
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Neva, v 09-11-2006 16:00,
1. Črna smrt
To je zelo temačna pesmica, napisana očitno z veliko bolečino in željo, da bolečina mine....in v resnici s smrtjo v človeku vse ugasne: bolečina in možnost, da bi bil kdaj srečnejši...Včasih intenzivno razmišljanje o smrti celo pomaga, da lažje preženemo bol...razmišljanje o tem, kako bi bilo nekomu hudo, ko nas ni več, je včasih lahko v uteho, in preko te faze postane človek spet dojemljiv za svetlejše strani življenja. Včasih, pa človek v tako razmišljanje tone vedno globje, in ga le to zelo odmakne od resničnega, takrat, je to zelo slabo. Take misli namreč niso misli za mladega človeka, ki ima še vse pred seboj in bi zaradi boleče izkušnje kar vrgel puško v koruzo. Življenje nas preizkuša večkrat, ne samo enkrat in ne samo v ljubezni. In vendar je življenje izjemno darilo in je kar precej od nas odvisno kako ga bomo živeli. Žalostno je, če imamo koga radi, pa nam ljubezni ne more vračati...to ne pomeni nič drugega kot, da je treba še malo počakati in najti nekoga, ki nam jo bo. Ta pesmica je čustven izliv, ki bi potreboval še kar nekaj dela, dogodki so časovno komplicirani, ker je v pesmi prihodnji čas, ravnokar se nekaj dogaja, in minilo je že tudi, pa še nekakšna ocena stanja in neke druge perspektive je na koncu....Saj ni narobe pisati o smrti, veliko pesnikov je to pisalo, vendar pesmici manjka tekoče mišljenje, razen, če namerno izraža zbegano dušico.....Ponavljanje misli naj bo postavljeno v pesem na način, da dosežemo stopnjevanje vsebine ne na način, ko nekaj izzveni zgolj kot ponavljanje že izraženega....
Drugič bo gotovo bolje in upam, da že veliko svetlejše misli....lp Nevenka
(0 glas)
