Filaš me z lažmi.
In ti celo veš, kako zapeče. Vsakič.
Morda prav zato.

...

Mrtve črke na papirju,
oropane ločil in rime,
ni stopice, ni ritma,
tu ni pesniške prvine.

Daj zavij se v celofan,
da ne boš slučajno začutil vetra,
da ti ne bo razpihalo dlak,
uničilo tvojega bolnega zavetja.

Oblak v steklenici.

Bralec pesmi, govorov, novel,
postal sem sonce, moč, nevihta.

Na tramvaju igram kitaro Beri dalje...

Človek otipava, si želi
zadovoljstva in utehe
nikoli prav potešen ni
telo ga sili v grehe.

Kdaj bo konec skriti...

Nad oblake potujem...
In le ti,
le ti veš kam letim...
Moja melodija
...nima začetka in nima k...

Distorzija notranjega glasu na koncu jezika,
ponavljajoč akord po nacefranem živcu
nabija, mami v ples golega obraza med maske
Beri dalje...

Nežno grizeš moje uho,
tiho šepetaš,
potoval bi...
Tvoje ustnice, jeziček,
popotnika dva.
Njun vodič si ti.

...

Grenak okus,
obraz v mlaki slanice,
besede, ki jih požiram
v klešču krute resnice.

Vidim te v sanjah.
Vidim te kako se mi smejiš kot si se mi včasih.
Slišim te kako poješ Satisfact...