| Napisal/a NaGa, v sobota, 27. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tisti trenutek ni v meni ničesar,
ne jeze, ne krika-
le panično iščem luč,
in vrata umika.
Čez čas pa me mine vse to
tudi jokam več ne-
ne kažem več čustev.
In pokrijem srce
z njeno črno ruto
in
vsak smeh mi je kot nož
v prsi.
Čez čas_
vsak nepovabljen glas
kot prekletstvo v vrsti.
Tako
že leta sedim v črnem
in pišem te
zadnje besede,
ki končajo se z vejico tu
v poduk za Vsevede,
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
