Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Tisti trenutek ni v meni ničesar, ne jeze, ne krika- le panično iščem luč, in vrata umika.
Čez čas pa me mine vse to tudi jokam več ne- ne kažem več čustev. In pokrijem srce z njeno črno ruto in vsak smeh mi je kot nož v prsi. Čez čas_ vsak nepovabljen glas kot prekletstvo v vrsti. Tako že leta sedim v črnem in pišem te zadnje besede, ki končajo se z vejico tu v poduk za Vsevede,
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
