| Napisal/a LORELLIA, v sreda, 01. nov. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
ostale so črepinje tvojih dni,
na mojih dneh,
kot kake mučne sanje, ki sva jih
kovala v kilometre
in pletla v milje...
gledal si me z nemimi očmi,
le včasih, da je še bolj peklo,
dotaknil si se s trnjem med dlanmi,
spet včasih,
da se nisem spoznala
in sem ostala
punčka tvojega hladneda gnezda...
šel si,
z menoj po jesensko listje,
z menoj na morsko dno
nabirat školjke,
z menoj nad strehe hiš
poljubljat ptice,
dokler nisi obstal kot hladen kip
in te nisem več poznala.
Potem sem šla samo še sama...
tja, kjer nisem videla tvojih oči,
tja, kjer ni bilo tvojih senc,
tja, kjer sem trgala cvetlice
in si pletla vence,
za novo življenje...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
