|
Moder sonet za svetlo modro obleko |
|
|
| Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sreda, 01. nov. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Na modrih krilih jezdec je poguma,
dvignil z očmi ta neprebojen zid.
Zašepetal, saj ljubezen ni uvid,
onkraj spečega je raj brez razuma.
Zvezde utripajo kadar sva sama,
niti trenutek nisva lažen privid.
Dograjen sva ljubezenski zemljevid,
toplota iskanega dar je nama.
Plujem po reki spomin umirjeno,
zajemam z rokami vse brez strahov.
Pogumno objamem vse ponujeno.
Iztirjen vlak na preprogi užitkov,
vse na zemlji jedru je dovoljeno.
Na periferiji nič več ni okov.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
