Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sreda, 01. nov. 06
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Na modrih krilih jezdec je poguma,
dvignil z očmi ta neprebojen zid.
Zašepetal, saj ljubezen ni uvid,
onkraj spečega je raj brez razuma.
Zvezde utripajo kadar sva sama,
niti trenutek nisva lažen privid.
Dograjen sva ljubezenski zemljevid,
toplota iskanega dar je nama.
Plujem po reki spomin umirjeno,
zajemam z rokami vse brez strahov.
Pogumno objamem vse ponujeno.
Iztirjen vlak na preprogi užitkov,
vse na zemlji jedru je dovoljeno.
Na periferiji nič več ni okov.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Tomi, v 02-11-2006 06:39,
1. Moder sonet...
Zašepetal, saj ljubezen ni uvid, onkraj spečega je raj brez razuma. Pesem, ki te popelje v neko nadnaravnost in sanje tiste resnice, ki nam je tako rada odvzeta.
Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 05-11-2006 02:53,
2. Moder sonet za svetlo modro obleko
Da... Popelje. V izjemnost, kjer sanje postanejo usklajene z realnostjo. In se zaveš popolnosti, ki ti je bila dana. "Vse naju povezuje, ker skupaj sva vse!" Popelje. V edino resnico, ki jo poznaš od nekdaj, kateri zaupaš.
(0 glas)
