v breztežnosti zanosa
udarjam po tebi
v hipu zasovraženega
ker tako osornega
neprizanesljivega

Kot črni papir je zavita omama
že skoraj pozabljena dobra je hrana,
zdaj ni jedača in ni več krompir
zdaj imenuje se vse to ...

Črno beli čas,
okoli mene.
Zakaj so vse,
barve izgubljene,
Iz dneva v dan,
bolj zagrenjen.
...

Ne išči me,
saj veš, da se
ti bom zopet skrila.

Ne, nocoj
ne grem s teboj,
čeprav bi te la...

Skozi izpraznjene sobane pomena
se tihotapim vate.
Prikrito, kakor stemnela senca.

Mezim, povsem brezslišno.
Le...

... Sredi pustinje kamnitega raja je moje telo spoznanja drevo – tvoje zavetje, senca in hrana. Sred debla nabreka rožnata kača, da ...

če bi se pogledala drug v drugega
se sporazumela in se razumela
če bi se ujela in postala eno
bi najin čolniček mirno zasekal
v...

Veselje
ponovno občutim
ljubezen
prikrivam vse dni
lepoto
okolice čutim
spet mirno
...

Dež.
Mrzel.
Pada.
Žge.
Moj pogled.
Hladen.
Pod njim nasmeh.

Na brezvetrju besed,
lava z zaprtimi očmi
posodi prejo luni.
Pod žarometi zvezd,
se solze večera
...