Pogreznile so rdeče sanje
za seboj še zemljo. Valovanje
vode je potihnilo nalahno,
kot bi zadrževalo vdih morje.
Beri dalje...

Fatalka;
usodno preprosta
nezmotljivo zgovorna
v svoji temni opravi
tišine.

Razpet med
vrednostjo samega sebe
in pravo vrednostjo samega sebe.
Kot težko jadro.

umiral in klel bi
samega sebe,saj niti toliko usode ni, da ponizan
pred tabo bi bil , da vsaj poljubi
moji bi dotaknili Beri dalje...

Z rimami lovimo poti
na igrišču smo razigrani otroci.
Vsak svoj svet ustvarja
vsak svoj svet predstavlja.

Na na...

Naj mi tvoj
zadnji pogled
razsvetli
notranjost,
srce in dušo.

In kje je končna misel naših misli?
Zakaj rojevamo se vsi?
Vsak v sebi nosi odločitev,
kakšno bogastvo nabrati...

Me pot zanese skozi gozdove
v brezpotju življenja mnogih dreves,
naenkrat zagledam njihove roke
posekane veje in štor...

Cvet s svojo korenino
se rojeva z letnim časom
v drugem pred očmi umira,
da bi zopet vnovič izrasel.

S takšnim ...

Staro leto odhaja,
tako kot ovela roža,
pred nami je rojstvo Novega,
morda lepšega, boljšega.

Kot da bo zacve...