Rosijo mi misli po glavi,
po žlebu očesa se zlivajo,
kot slap usode padajo.
Stojim v razburkanem mrtvem morju.

Boli
Drhteče boli
Objemam ti telo
Deklica iz porcelana
Trem te, hočem čez lupino
In ti jočeš svojo kri sreče name

Nekaj umira 

Med nama.
Med sklenjenimi prsti
Je našel špranjo
Sibirski anticiklon.

s poljubom me izsesaš
da obstajam samo še
kot krhka lupina

Zaspane rute romajo
ob uri šesti
Zaspane rute se ozirjo
ob šesti
in jaz se vračam.

Iz tvojih oči
kot pošast iz noči
zažiga me strast.

Ognjene želje
me žgejo v srce
in ujamejo v pas...

Z nasmehom sem zašil
vse skrivnosti na mehke ustnice,
ovite v tišino plesa
nemirnih atomov.

Jezik te govori,
ker besede so prazne,
ti jim daš pomen.
In tudi če si tiho,
ti preberem v očeh,
da hočeš več.

Videl sem piško in odšel z miško!...