Neznanska sreča je morala biti,
da mi je bilo dano ogledalo.
Če ne bi videla toliko različnih
in zanimivih odte...

Ko korenine prerastejo
še tisto zadnjo kost,
ki je bila zkokopana.

In ko gozd preraste
še tisiti zadnji,
mali košček pušč...

Bolečina, ki je postala nema;
izgubila je ego
in se razblinila v vseobsegajoč vakuum.
Občutki spremenjeni v večni "ne v...

Kot črv se vame je zagrizel dvom,
da tvoje se srce mi oddaljuje.
Zato zlovešč imam občutek, da te izgubil bom,
ker v borbi tej nek´d...

Moj vlak pričel je svoj korak,
še preden sem zajela zrak...
Molče podal se je čez prag,
za njim ostal je siv oblak. ...

Kot vsako leto do Božiča,
je čas odpuščanj, spreobrnitve,
ko si pogledamo v dušo,
sklenemo postati drugačni...<...

Že mesece lebdim skozi življenje.

Se zbujam, spet zaspim,
se smejem, zaihtim ...
Začnem na novo in se vdam,
p...

Pogledam skozi okno,
že sonce zahaja,
a moja misel
spet k tebi uhaja.
Le kje si?
Iščem te,
a tebe ni.

skozi telo me prestrelijo zublji
ognjene kočije misli
kričijo
igrajo se z mojimi hotenji
vrelih strasti