Omamljen poljublja spomine
v vijolicah mestnih luči.

Svoboda tišine
in otrok je kralj.

Žebelj ...

Z vsem svojim bitjem
potopim se vate
brez zavor.

Gorje iz srca se preliva
na oči, na telo in papir,
kriči skozi grlo in
ne pušča spati ponoči

Porumenelo listje počasi pada z vej, veter vsakega posebej ponese na mrzla tla. Mrak se že spušča z neba, že čutim kako mi sivina objema s...

Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi
je postajal vse večji.

No, potem je umrla babica in pokopali smo jo
v njeni najljub...

V mojih očeh
so zasidrani spomini, ki ugašajo.
Plamen počasi ugaša,
sprašujem se, če se bo...

Obrobne steze so popeskane.
Dolgčas jih poglablja
v grobozrnate misli,
ki spolzijo kot nebistvene.

Ko izrekel si besede nežne "ljubim te",
so moje ustnice vzdrhtele,
kot violine struna se napele,
iz njih globine zvok čaro...

Prepih…
diha jemajoč…
Vonj, ki objame metulje,
jim pokaže novo smer,
pot proti mlademu cvetu…
Nenavadna...