Napisal/a lilia, v nedelja, 22. okt. 06 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Z bolečino na ustnicah, s tišino v očeh,
prijel se je za njegovo ramo,
z njim zaplesal je do nebes...
Sta postala oba se nasmejala,
brez besed v daljni kraj podala.
In zapihal je vetrc njegovega življenja,
tiha pesem odnesla je njegova vsa trpljenja.
A v miru počiva zdaj v miru prepeva,
duša njegova nič več ne sameva.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|