Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Sprašujem se,...
Je sploh mogoče, se sploh lahko kdo joče,
ko ima vse, ko ne pozna niti besede - življenje težko je?.
In ti ne veš in ti ne poznaš ledenih sveč na tistih obrazih,
pa ne veš pa ne znaš ljubiti, ne znaš grešiti...
Je sploh mogoče bežati brez, da bi vedel kam bežiš,
brez, da bi vedel zakaj trpiš?
In ni oči na svetu, da se ne bi zaprle
ni jih, da v nekoga ne bi se zazrle.
A je mogoče sanjati prazne sanje in oditi za vedno vanje?
...in dotakni se mojih rok, dotakni še enkrat mojega obraza,
da odidem naprej brez poraza.
A je mogoče, je morda le mogoče,...
da ležem na tvoje mrke ustnice?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.