Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Rekla sva, da jih ne bova spraševala zakaj
Da se bova obrnila v praznino in zašepetala
zašepetala, da je res.
Predolga noč konca najinih mladosti
se je skrila v trenutek
kapljica krvi,
strast in umor.
gibi so zakričali v noč,
svoboda se je ozrla prek ramena,
se nasmehnila
in odšla.
»Življenju« si rekla,
v srcu priznanje
v mislih demoni
S poti se vračam,
preko neznanih
včasih temnih poljan.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Neva, v 23-10-2006 11:31,
1. Velika noč
V tej pesmi vidim okvir pesmi Všepetano rojstvo. V vseh pesmih čutim težo spoznanja o miniljivosti; lastni in minljivosti čustev, ki so bila nekoč osrečujoča, sedaj pa dragocen a boleč spomin. Obe pesmi imata občutljivo intimno vsebino, pa zato ne želim poseči globje. Nekatere preteklosti se za vedno oprimejo nekega našega jaza, drugim ljudem ponudimo druge in v njih živimo naprej... Ni samo tvoja zgodba....Neva
(0 glas)
