Prepletenost življenjskih poti,
preproga tisočerih možnosti
in let
tkaninastih misli.

Stojim na robniku prepada,
iz njega veje mrzli zrak,
globina stene zatemnjuje,
na dnu zlohoten, grozen mrak.

Dolgi četrtek
mogoče prideš jutri
jutri bo petek
in prišla boš z vlakom
od daleč
da bi me videla

Budiš se, opet kao onog jutra
kad je nebo poslalo po tebe
jer mora da si nosila previše dobrote
pa te nisu smje...

Želel bi živeti v mestu,
kjer se čas ne meri v intervalih
časa vožnje mestnih avtobusov,
kjer se večer ne pričakuje
s skrbjo na...

Naj ostanejo jutra temna,
Naj moja noč postane svetla.
Naj svet zame ostane nem,
Kakor srce moje, ki polno je vnem.
N...

V praznih trenutkih
plešem z medlo silhueto.
Bledí stik z resničnostjo,
požira me gibanje zaspanih.

Drhteče rok...

Davi me je obiskala moja muza
v moji kavarni na robu mesta;
od presenečenja bi se skoraj zadušila
s sladkornim prahom.

Z usnj...

Tako ne morm več živet,
najrajš' bi se šel ustrel't.
Ljubica pokaži mi pravo pot,
čeprav sem mali idiot.
...

V otroštvu sta se spoznala
in pri petih letih prvi pljub dala,
a takrat še čiste ljubezni nista poznala.

...