Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ležanje s teboj v trdni temi med zemljo in nebom,
goli telesi, pokriti duši s prepletenimi besedami...
in sanjam...Šepetanje litanij tebi in meni,
božajoče roke zgladijo otožnost,prineseš moč trenutka,
ki zakriči v strastnih objemih.
In zopet sanjam.
Tebe, naju,to življenje med zemljo in nebom.
Svoje prste oživiš pobožaš mi lase,pogled...
in oči v poljubih....takrat se zavem, da ne sanjam.
Kadar sva skupaj je vse en sam resničen topel odsev jasne, čarobne,
noči, ko zalebdiš na moji goli koži...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a morigenes, v 19-10-2006 17:45,
1. sanje
"Ležanje s teboj v trdni temi med zemljo in nebom, goli telesi, pokriti duši s prepletenimi besedami"...pesem ima neko sebi lastno poetiko, nekakšno dvojnost, ki je nedosegljiva, a jo je skozi pesem vendarle moč zaslutiti in zaslutiti to, da si človek nikdar ni povsem na jasnem, ali je oni Drugi, tisto ob njem, s katerim se prepletajo besede in se prepletata telesi in dotiki, ali je tisti Drugi resničen. In v ozadju cutim tiho, neizgovorjeno vprasanje: Si ti tista zadnja postaja? Lepo.
(0 glas)
