Tukaj je doma veter.
In tvoje dlani.

Daleč od prodanih nasmehov.
skrito za tvojim ovratnikom.

Sonce močno sije,
napetost v zraku.
Odgovor pričakuje,
odločitev na oblaku.

Ubožec čaka, se poti,
vztrajn...

Sneži.
Mrzle dlani
si poljubljam.
Boli.

Senca pade čezme.
Ozrem se.
Nisi ti.

namesto nje so upravljali njen svet
utopila je žalost v steklenički tablet

zdaj pomoči ji vec ni
poti nazaj videti ni Beri dalje...

želja je nešteto
želim imeti
kar imam

Sanjam,
a ne vem o kom.

Mislim,
a ne vem na koga.

Kakor vzdih vrabčevega srca
Sredi gromečega velemesta,
Skrita v svilo stisnjene pesti,
Podoba se je v zvezdah prebudila.

Minus tri dni,
zunaj sneži.
Minus dva dni,
povzroča skrbi.

Petindvajseti marec, sneži,
do štiridesetle...

Pešačim po puščavi
drhetenja moje kože,
želje po tujem glasu,
pogrešanja pojave,
motorja mojega srca.

Pobožaj to mogočno preprogo videnega.
V zmernosti jo neguj, občuduj, tiho stoj.
V odhajanju je delček vračanja.