;) ...

Srce moje polno je.
Skozi njega pretaka rdeča se kri.
Vroče, žareče, utripa, razbija,
ko v njem vrelcu brsti energija.

Zadržim korak in obstanem,
kaj me zopet vleče v neke globine,
kje so tiste moje lepe zelene doline…
Le kam me vodi ta pot živl...

Kdaj so moje sanje stekle skozi sito
oči neštetih korenin?

Prelivanje v zlate kozarce
včasih še zmeraj z...

Plešasti asteroid se je izgubil v testu.
Pleše po kozmičnem taktu.
Vgradil se je vase.
Čimprej mora obrniti so...

Všeč so mi vsakdanje reči,
kot je  počasen korak, ko se jutro zbudi,
kot so ljudje, ki jih srečam ob poti,
kot tisti skuštran ...

Na strehi sem ga videl sedet,
v beli obleki.
Norišnica ga je napravila še večjega idiota..
dobro, sej zamaknjen je bil vedno...

Objeta naslonjena na ograjo
sva si šepetala besede ljubezni.
Kot da sva vedela kaj ljubezen sploh je?
Kot da bila je ljubezen ̷...

Počasi se plazijo_
na vse strani, a še vedno se
vračajo na Mrhovišče: ker
Misel ˝pogine˝, ko se izgovori,
Beri dalje...

Oblaki jokajo
Težko sive so kaplje
Oblaki jokajo
Z obrazom obrnjenim na Zemljo
Ne v vesolje
Oblaki jokajo
...