Prebudi me
vonj jutranje rose,
ki se svetlika
na trati pod balkonom.

Odgrnem odejo
ter stopim do vrat....

Mati na Mohorjevo je vso noč prečula,
od skrbi, sirotica, do zore ni usnula.

A zjutraj se vsa bleda iz strašni...

Trebali bi pisati pisma
obnoviti zaboravljenu umjetnost,
pustiti slova da se savijaju poput tijela
želje razljevaju
kao da ...

Nikoli zares predan,
nikoli lastnina…
Diamant morja…
Simbol osvobojenosti…
Mojo dušo oblačiš
v svet...

Moj prezir do ljudi
Ni skoraj nikoli večji
Kot ob devetih zvečer,

...

POZNO BILO JE ŽE,
URA ZDAVNAJ ODBILA JE DESET,
SREČALA SVA SE OB STAREM LJUBLJANSKEM MOSTU KOT NEKOČ
IN MOJ SRČ...

Križanje z pinceto smrti,
kakor tihi šah portret,
vrvice pod toplim podom,
vse ožgane od tapet.

Beri dalje...

Nekoč sem z zobmi
nabirala borove iglice:
žiljenje je imelo okus
in nekaj sladkega
se mi je zajedlo za nohte 

Naj pove se zakaj!
Naj ve se zato!
Da bomo razumeli kako!

Vsaka zgodba isti konec ma.
Vsaka moja ljubezen nesrečno se konča.
Eh! Ma jebi ga!
Vsaka moja izbira je polna napak,
V...