Sediva v sobani, ki je le 
sobica v primerjavi z neskončnostjo.
Skozi soj sveč gledam tvoje oči ... moje oči
Prš...

V sveže zapiram svetove svoj up,
človeško oko jih zaznalo ne bo;
divji rasizem, izpostava, poljub,
zabris koreni...

Ujemam leteče trakove misli
Ki šelestijo
Kot podivjani listi
Ukradeno je njih drevo
Letajo in se podijo
Nebo jih je t...

Zgrudim se
naravnost v tvoje oči,
iz njih izvabljam
galaksije drobnih sonc.

Tvoje besede padajo z vedno večjo težo na moja pljuča. Spuščam in dvigam tisto roko s cigareto, da pozabim na njihovo breme, da jih operem z dimom,...

Sivo okno, čas nad mano ždi.
Tiha solza za prejšnjo spolzi.
V mojem srcu pa je hlad,
kje je kdo, ki me imel bo rad?

Kaplja se vije,
kapljica pada,
kapljica pada,
a nikoli se ne posuši.

Teče in teče,
več us...

Ti in jaz,
nebo in zvezde,
v zraku vonj noči..

Igram se s kodri svetlih las -
le kaj iz njih žari?
Zasan...

Iz dimnika se ne kadi,
podstreha pa je prazna, pusta.
Je res ali se le zdi, da na tramovju prašnem
mežika par luči? ...

Vonj po jutranjem se plazi trmasto po svilnati rosi prostrane zelenine,
da oblizne nedrje božansko mladenkino speče s poltjo od mavrične lune,...