Zakaj smo jezik ohranili?
Da svoje pesmi bi dobili.

Čez polja polna harmonije
se rima skozi pesmi vije.

Sem rdeče do temnorjave barve,
rep imam zelo košat.
po drevesih plezam, se na vejah zibam,
orehi in lešniki mi gredo v slast.
Beri dalje...

Tako zelo, da še sama ne vem,
tako lepo-če sploh tako smem.
tako nemogoče sedaj se mi zdi...
..Morda pa se mi le zdi....

Obstal sem na pomolu
ob morju
in iskal nekaj,
kar je izgubljeno
in ne obstaja.

So ga...

zvon sem, ki pretrga mejo med
dopoldnevom in popoldnevom.
zdaj je čas da se zbudim.

On ne piše pesmi.
Ne berem popisanih listov,
saj pisem ne naslavlja name.
On ne kriči mojega imena
...

Krik in potem odmev, ki sledi
neznosnemu hrupu polomljenih kril,
porazi, zanikani z vsakim zamahom,
v boju, ki traja dokler ne...

Ljubezen je lepa,polna norosti nad njo sije sonce radosti, potem pa pridejo temni oblaki, v ljubezni ni več radosti, iz sinje modrih...

Včasih, če pride torek
te vedno čakam.
Skupaj pijeva kavo
dokler ne prideš.
Potem se nasmehneva.

Ohranil čistost
bom svoje knjige,
da le v misli bom vanjo pisal,
ohranil pristnost
da ne zmešal bom je s krutim sveto...