Niča lačni kristali
utripajo omamni tok
ožilja trojne ljubezni.

Najprej psihedelični veter.

Nato eks...

Na tleh v dobi zdej sedim,
jočem in se ne bojim,
č kdo me vid, ker to je sam bolečina,
k se zdej z leti sploh v...

Neverjetna izmuzljivost
nejasnega objekta poželenja
je pregnala toplo zamaknjenost.

Obdobje miru v vrtovih dolgčasa....

ne morem...
nimam dovolj moči,
niti dovolj vlage v grlu,
niti dovolj diha,
niti dovolj ljubezni,
da bi z...

Preveč je misli, ki gredo kot ikre proti ladjam.
Preveč je besed,
ki pihajo žarečo paro
in dušijo še tis...

Nič ni isto.
Niti breze.
Bele sivijo.
Nič ni enako.
Niti jezero.
Pod vso navlako
spi, pren...

Kje je tvoja dlan?
Popeljala bi me tja,
kjer se smreke odenejo
v srebrnino plašča sanj. 

Stopaš po poteh,
Beri dalje...

Kdo se oglaša,
v ihti joče?
Očetu spanca krati,
da ves zaspan
ponoči kolovrati?
Kdo mamici nagaja?
Je to naša G...

Buči v glavi.
Kriki besed so preglasni
v tem jutru,
ki pride za jutrom
in gre za večer,
kot potuhnjene sanje. ...

Sneg, ki padal je to noč,
prehojene prekril poti,
prekril je vse tako rekoč,
zdaj drugačen svet se zdi.

Prekril storjeno ...