Povlečena, ukrivljena,
na koncu strgana-
črta-
ki je šla po vročem nebu,
po sivi smernici,
mimo sladkih vzdihljajev,
...

Si kot luč pred hišo veliko,
in vabiš nočne ptice,
da ostanejo brez kril
za lučjo to.

Objemam temo,
prisluškujem krikom iz srca,
v samoti čakam,
da se izlije name
zarja jutranja ....

Izginja tam. Se mi smeji. Ne spet zaman. Ne v temi! Ko noč zdaj pride in me lovi, mi moč poide in luč mori!

Moje solze so postale moj kruh.
Dan in noč ga uživam jokajoč.
Počasi tonem v strašen brezup,
iz brezna te kliče...

Nekaj umira!
Mogoče lesk smaragdov
v tvojih nekoč sijočih se očeh?
Mogoče poletje,
ki mu sonce pojenja,
na poti v jesen? Beri dalje...

JABLANA

Ko nikogar ne bo
bom jokala.
Jokala bo kot
majhen otrok
ko več nikogar ne bo,...

Kadar volkovi tulijo v temno noč,
prevzame me njihova premoč.
Tako odločno v nebo zrejo in vedo,
zakaj to počnejo.

...

Tu počiva Matej Krevs,
nesojeni lomilec ženskih src,
ki je umrl od klofut in brc;
osamljen, ubog in nepotešen Beri dalje...

Čakam tvoje bele rjuhe -
mlado roso spomladanskih noči,
da me zbudi iz zimskega spanja
in ti stečem naproti.