Polbog sem
pod krošnjami ograj soseske,
spolzim čez veke nikotinskega ugriza.

ne zapiši
svojega imena
ne zanima me
kdo si
samo zadihaj
da začutiš

Žalostna poeta
Se zatekla je v skalovje
Gleda penasto valovje
Ki razburkano ječi
In zaletava se v skalovje
žalostna poeta<...

SEDANJOST NI NIČ DRUGEGA
KOT PRETEKLOST,
KI JO POŽIRA PRIHODNOST.

(Haruki Murakami, Kafka na obali
Beri dalje...

zagrizla sem se v Idejo
o Koncu-
tako močno,
da sem ga spregledala,
ko se je res zgodil

Tako staro in umazano.
Tri stene in le ena vrata
za popolni užitek.
Utesnjen in majhen.
Zmečkan in zavržen
se ...

Oblaček puha
nežno z vetrom se igra.
Regrat umira!

Želje zatrte,
smisla več ni,
rane odprte,
le kje se dani?

Razpoke v zrcalu,
radost bledi.
Luč v...

Sneg iz sonca, umazana belina, lepota zore je zgorela, konca ni, le reveži umirajo, sekiri usode vrat ponujajo.

Zven tvojega koraka
spodbudi trepet srca.
Vsak prestop tvoj praga
žarek zame je sonca.

Oh, kako te ljubim, draga.
Oh...