postoj
le za hip
na okenski polici
kot sapica vetra
preden v nič izpuhti
v mojih dlaneh Beri dalje...

Čez korce globokonočnih streh
se lahno preceja bolj apnenčasto jutro.
Skromno obuto.

V brezbarvje zvonov.

...

Strmeča v ogledalo
poslušam Cohena
nostalgična za melanholijo. 

Moje telo nima smisla za humor.
Za vsako vdolbi...

Danes je poseben dan,
želim da si nadenem masko imam,
v pošast, žandarja se preoblečem,
vsakdanji gvant iz sebe...

Videl sem te,
ko si odhajala po strmem bregu
v pristni želji,
da me ne bi srečala.

Ribica moja,
spi zdaj, zaspi,
sončece zlato
že v morje drsi.

Školjke že tiho na skalah smrčijo,
ježki ...

ura je že krepko pregloboka
da se ne bi bala potopa
v neke turkizne oči
prebledele reke spomina
ne bom niti gledala nanjo

...

O ti bolezen, križ vsega človeštva
si zadnji krik dušne nemoči,
me sili k spoznanju in delovanju,
...