Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Bila sem že na dnu in tja ne želim se več vrniti.
Tam piha mrzel veter in ni tople svetlobe.
Tam prevladuje pusta, brezizrazna sivina.
Tam duša otrpne v jeklenem oklepu.
Prišel si ti.
Z enim samim pogledom si vrnil upanje.
Pokazal si mi pravo smer na cesto prihodnosti.
Prižgal si plamen v tihi notranjosti.
Spet se upam smejati,
spet verjamem v ljubezen,
spet upam pasti v neznano,
saj vem, da ujel me boš v svoj objem.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a Neva, v 11-10-2006 18:48,
1. Upanje
kako lepo je prebrati, da kdo še lahko verjame....kako lepo je srečati nekoga, ki mu lahko verjameš, in kako srečne pesmi bo lahko nekdo še pisal...
Objavil/a moonchild, v 12-10-2006 09:50,
2. ...
ljubezen je res lepa stvar, treba je le verjeti vanjo...hvala za komentar
(0 glas)
ljubezen je res lepa stvar, treba je le verjeti vanjo...hvala za komentar 
