V dlaneh stiskam bit svojega prostora
čutim te kot zlato nit stkano v odejo
prepletaš se z izgubo in idejo
da obstane...

...

Nekaj od znotraj se -
- čutim - spreminja.
Korak vsak naprej
na usodo spominja.
Ne vleče močno mi
več misli na...

Mladi in nedolžni
za puško so prijeli
in se zvesto zavzeli,
da svojo domovino
vdano bodo branili.
...

morje, peneča modrina
barka zavetje varuje
človeku, ki še veruje -
vino, pečena sardina

...

Razteza se tkivo življenja

Kot mehko prožno blago

Se plete v veje okostja

In greje hladno telo.

Neznanska sreča je morala biti,
da mi je bilo dano ogledalo.
Če ne bi videla toliko različnih
in zanimivih odte...

Včasih gib upogne veje.
Včasih se zaziba hrast.
Zvezdna roža se le smeje.
Lutka nosi bel obraz.

Spet prihajam k tebi,
po poteh, stezah skozi gozd, 
hodim po vejevju, listju,
tistemu jesenskemu,
ki ...

Razmišljaš o besedah,
o lepih, toplih in iskrenih željah,
o sreči, njenem življenju,
vedno samo o tujih drevesih,
in vedno ...