| Napisal/a LORELLIA, v sobota, 07. okt. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
prosim pozabi,
na sanje o vili in o razburkanem morju,
dovolj mi je spenjeno jutro in šop tvojih las.
prosim pozabi,
obljubo o pisanem letu z balonom;
čas celi vse rane, izda modrijan.
zato pojdi z mano,
ko me odnese poletje in knjige v omari,
ki čakajo prvo mladost.
oh pojdi no z mano,
ko rečem iskreno, da grem z novo cesto,
vso prašno in sivo
v kotiček iz sanj.
to so drugačne sanje, saj veš.
moje so in nič lepega ni v njih.
A jih moram izživeti, kot mornar
ujet v orkane.
to so tiste sanje, saj še veš.
ki mi jih je narisal oče
in jih dal v culo, ko sem šla.
ne gre drugače.
pojdi z mano in se ne boj samote,
kot se jo jaz.
potem bova kdaj lahko obžalovala.
potem bova imela spomine.
lahko bova uresničila idejo o tem,
da se ljubiva večno.
le tiho postoj...
za trenutek,
nato pojdi z menoj!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
