Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
strah,
še enkrat,
še zadnjič,
pozdravim s svojo preluknjano tišino,
ki se obleče v nasmešek
in izdrdra svoj scenarij
pod istim žarometom, kot včeraj...
saj nisem edina,
zalepljena s trakom obupa,
polepljena s koški resnice,
saj nisem edina,
ki zre v ogledalu ostrige
in v sanje zavite obraze
saj nisem edina,
ki pada...
le noč je spet tiha,
kot rjuha se plazi mi v gube
na krilih pogube
spet kimam zvedavo...
le slast je spet mirna,
kot medved zaspi pred zmrzaljo,
da ne bi se vtikali vanjo,
spet tiho odhajam...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
