Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Rosijo mi misli po glavi,
po žlebu očesa se zlivajo,
kot slap usode padajo.
Stojim v razburkanem mrtvem morju.
Visoki valovi neusmiljeno butajo,
ugašajo luč mojega stvarjenja,
notranjost postaja ledena dvorana.
Preostane mi le še samozažig.
Gorim v novi želji,
obračam se in pečem.
Krvavo ali srednje?
Na poti k sebi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a ajda, v 09-10-2006 21:14,
1. Samozažig
Rosijo mi misli po glavi, po žlebu očesa se zlivajo, kot slap usode padajo. Stojim v razburkanem mrtvem morju.
zelo dober izbor besed, presenecas s svezino, ki jo prinasas nam v branje in razmislek, dobra poezija se rojeva izpod tvojih prstov...
lp, ajda
Objavil/a lofik7, v 10-10-2006 09:46,
2. Ajda
Hvala. Že vidim, da mi bo vsako naslednjo pesem težje objaviti.
Objavil/a Neva, v 14-10-2006 14:40,
3. Samozažig
ja, hvala naredi nekaj presije, ker se človek želi preseči vedno bolj...a ne ženi si k srcu..poezija je stvar iskrenosti, izraze ima različne....in tako so tudi sprejeti, ker so ljudje, ki jo berejo tudi različni...torej le pogumno....lp Nevenka
(0 glas)
