| Napisal/a rangla, v četrtek, 28. sep. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Sem Ranglica mlada 13 let imela,
mi mati firtah je dala in rekla takole:
»Hčerka ti moja, Ranglica mlada,
si firtah priveži in v kuhno se spravi.
Boš fanta spoznala, otroke imela,
bo treba znat kuhat.«
Sem milo prosila, jokala, rotila, ni nič pomagalo.
Sem morala rezat, sekljat, lupit in mešat, se kuhat naučit.
Počasi sem Ranglica mlada postajala spretna.
Ni mi blo tuje več juhico skuhat, pečenka bla slastna, omaka prijetna, tud ajmoht in ajdovi žgančki bili so užitni in sirovi štruklji, hej, da prste poližeš.
Potička orehova, štruklji, al torta pregrešna,
vse in še več, kmalu sem znala.
Potem pa sem Rangla odrasla, princa spoznala, se zaljubila in poročila. In čudo prečudno, princu ni mar bla juhica in ne pečenka, ajdovi žganci šli niso po grlu, ne štruklji in ne potička.
Princ je naročil: »Hej ženo spremi mi pitu,
bosanski lonac, baklavu in varivo slasno«.
In Rangla, nesrečnica, morala spet je,
že drugič, v kuharsko šolo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6) 
|
|
