Ko jutro mlado
se rodi spomladi,
življenje novo
v drobnem srcu bije.

Ne radosti,
trpljenja ne pozna &sc...

zadrhtela sem v jutru
v  vabljivem pričakovanju
besed zlitih zame

noč je krojila oblačila poljubom

lepl...

Zbudil sem zjutraj se ob njej
z občutkom lakote po tej goloti
jutranji žarek se prebil
obstal na njeni je lepoti.

Rdečerumeno listje
nam pada na glavo.
Zbira se na kupu.
Na kupu brez reda.

Podaj mi roko in poženi se
z mano v neznane globine.
Viharji se bodo uklonili
najini močni volji.

So rekli, da našel je svojo kraljico,
a kdo je resnici pogledal v obraz?
Kraljica je plehkih utvar mirna skica.
...

Gledaš me v vsej svoji bedi, in nimaš predstave o tem kakšne so videti veje, ki se zažirajo v globine korenin. Požiraš me dokler se

Pretekla,
pozabljena senca
se vrača
z okrutnostjo časa.
Zagon predrznosti
v meni
se zanjo
kda...

in vendar se sprhnela razdalja kosmiči

zraven pa tudi še čas
izpod drevesa
ovitega v natrgane trakove ščebeta

Končal sem noč
kot tudi dan.
Končal sem svet,
kjer si ti.