Z mavrico v rokah
me tiho popelješ po zelenem travniku,
z energijo v nogah
pozdraviš me bolje kot pri zdravniku...

Moje srce je tvoje, moja duša je tvoja in moje telo je tvoje. Vse kar je moje je tvoje in vse kar je tvoje je moje.

Oh. Spet vstajenje padlega
krivoverca, ki je nasilno
pregrizel, oskrunil, zanikal
zarjavele verige in okovje
utesnjenega idealn...

Prehodila polovico sva življenja,
a v nama je ostal ljubezni čar
iz naju kar naprej se gnete
rojstvo mnogih ljubezenskih ...

Moj um je prazen,
ti si moja praznina.

Čemu mi vso vesolje,
če je le svetloba ljubezen?

Uvijek kad ostanem sam,mila,
kroz nesanicu doleti plava ptica
i tvoj osmjeh na postelju spusti.

Trohneče padam v votlost sebe,
kot mah preraščaš mojo dušo.
Poslušaj! Slišiš? Ni srca...
V strahu samost drge...

V ljubezni stihu
sem pustil vse.
V ljubezni stihu
o, moje srce.

Pogledi, spravljeni
v lično oblikovani škatlici,
zbrani in prebrani,
ujeti in vžgani,
vsi so mi ljubi, Beri dalje...

Solze na obrazu.
Jok.
Trepetav vzdih.
Sanje v zraku.
Nekoč.