nobena mreža
nima dovolj velikih
kvadratkov

Pišem pesem...

Minila je ura.
Še vedno pišem,
isto pesem...

Vprašam se

zakaj?
Beri dalje...

Ljubezen je odeja -
bombažne niti dni,
ki minevajo.

Osamljen človek živi
in se trudi
vedno ...

Takoj sem se ovedel,
napako sem storil.
sedaj je že prepozno,
ne bom ji več težil.

Komaj misel to zapišem, Beri dalje...

S pogledom si me poljubil na vrat.
Najino razmerje na daljavo
se nadaljuje --

Bil je tožen čas gripozen,
ko sem vrtal mrk, nervozen,
v nek priročnik nebulozen,
kinkal sem, že ves virozen, Beri dalje...

Z glavo obrnjen proti zemlji,
ležim na travniku.
Hladna rosa boža mojo kožo in
jutranje sonce greje telo.

Čri...

Kaj se z nami je zgodilo?
Pred leti je vse dobro zgledalo,
dvajset let nazaj je veliko obetalo,
ljudi je vse to razočaralo. ...

Se srečata prijatelja
na krilih prazne sreče.
Tam v parku sedeta na tla
in tak pogovor steče:

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!