| Napisal/a Tomi, v ponedeljek, 11. sep. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Sanje poeta
V tihi noči sem sam.
Razmišljam o sebi.
Lunin žarek posije name.
Naenkrat se zavem.
Nisem sam,
hči zemlje se ubada z menoj.
Mogoče mi bo dala nasvet,
mogoče me bo rotila.
Zakaj si osamljen,
saj ob tebi tvoje sonce spi,
z menoj deliš življenje
razsvetlila ti bom misli.
Položil roko sem na njeno toplo telo.
V mislih ji rečem,
ne mislim nate, ti moj raj.
Mislim si na lunin svet,
ki bo razložil svojo mi lepoto.
O ti luna,prepolna čustev lirike,
od tebe si želim le doto.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
... 
in v poeziji je tudi tako, samo ne vprasa se po letnem casu... 
