Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V tihi noči sem sam.
Razmišljam o sebi.
Lunin žarek posije name.
Naenkrat se zavem.
Nisem sam,
hči zemlje se ubada z menoj.
Mogoče mi bo dala nasvet,
mogoče me bo rotila.
Zakaj si osamljen,
saj ob tebi tvoje sonce spi,
z menoj deliš življenje
razsvetlila ti bom misli.
Položil roko sem na njeno toplo telo.
V mislih ji rečem,
ne mislim nate, ti moj raj.
Mislim si na lunin svet,
ki bo razložil svojo mi lepoto.
O ti luna,prepolna čustev lirike,
od tebe si želim le doto.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a ajda, v 14-09-2006 17:23,
1. Sanje poeta
Ti luna lirike, prepolna čustev, od tebe rad bi, malo doto.
ja, pa smo spet tam...prekrasno prepletanje besed, tkanje misli z zlatimi nitmi, a saj ves kaj ti bom napisala...
lp, ajda
Objavil/a ajda, v 17-09-2006 11:21,
2. Tomi
mislim, da se zemljo preorje na jesen, ce se kaj spoznam na kmetovanje in v poeziji je tudi tako, samo ne vprasa se po letnem casu... tomi, mislim da
(0 glas)
... 
in v poeziji je tudi tako, samo ne vprasa se po letnem casu... 
