| 
	        
        | Napisal/a Kvazimodo, v petek, 08. sep. 06 |  
        | 
			             
              | Ocena urednika: |  |  
              | Ocena uporabnikov: |  (0 glas) |  |  
 
Bile so misli varno skritev špranje časa in napev,
 ki po šepastih stopnicah
 je nekoč glasno zvenel
 in si blodil med odmevi
 vpet v pajčevino sanj.
 
Bile sobane v večnost stkane,nevidni prostor, ples teles,
 kjer so stene šepetale,
 tistim, ki odšli so čez
 in si snubil mlade breze
 med potrkavanjem v les.
 
Bilo oko je sredi vsegavklesano v granitni kip,
 zazrto nekam daleč v temo,
 kamor segal je privid
 in si padal v ogledalo
 z mesečino ves oblit.
 
Bila je ura brez kazalcev,kraj kjer se ustavi čas,
 kadar vetru poči struna,
 ter odide kdo od nas.
 
In ti gneteš v dlani glino,ki bila je tvoj obraz
 in ti gneteš pesmi mirno,
 ki jih bo pozabil čas.
 
 
 
 
 
 
      |  
| Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 |   
        | Komentarji uporabnikov (7)   |  |