Neslišne mehke noči
oblečene v beli bombaž
najlepša družba ste mi,
ko nežno drsim skozi čas.

Upiram svoj pogled,
pogled na sebe in na misli
koliko sem do sedaj uspel
živeti s srcem brez zavisti.

Vedno, ko pesem me spomni na svet,
ko solze predaje raztapljajo led,
a vem, da nikjer nihče ni vseved ...
Takrat se potiho ...

Tam gor na mrzlem severu,
v ledenem škotskem jezeru
živi pošast iz davnih dni
in revne ribiče straši.
Beri dalje...

Bila sem dih in ti bil si stih, ki zame ga ustvaril čas je v polnoči. 

Star sem že jaz, tvoj mornar,
ki plujem po svetu za denar.
Na razburkanem morju si te želim,
in z mislimi mojimi k tebi bežim.

Ko vprašal bi Helena,
mar ti sreča je zdaj dena,
pravil bi ti da nikoli,
polni boli njegovi bli so dnovi

Kaj ti...

Nekaj je na tem.
Kaj, sam ne vem.
A včasih luna nosi,
ščip čudno sveti
ves rumen,
ko bosa greš po rosi.

Vse te sledi.
Vse te poti……je moč narave.
Zakaj bi spreminjali navade?

Jutranje prebujanje,
objem otroka,...

Tvoja beseda mojo zapeljuje,
jo boža na svili in novo rimo snuje,

beseda je moja kot žametna koža
dehti od strasti, kadar očara jo...