Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Na koncu ližem sinapso do tvoje duše...
V njej pregrešno zrcalo in angeli na dopustu.
In le en opij še hrani barve zame.
In z le eno barvo me smeš ozaljšati.
Na koncu božam svetlobo mehko kot hiša.
Z žametnim vetrom in svilnato gladino me zlatiš.
In še en gib strese vročične...
In morje zeleni od zavisti in trava ne ve več kaj...
Na koncu sploh ni konca, so le začetki.
In v vsakem nove zgodbe in sanj brez konca.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a ajda, v 04-09-2006 13:42,
1. ...
Na koncu božam svetlobo mehko kot hiša. Z žametnim vetrom in svilnato gladino me zlatiš.
prelepo...in to je tisto, kar pogresam v pesmih, ki jih napises ,morda kot intermeco med tisto tapravo in mocno poezijo, no vsaj zame...
lp, ajda
Objavil/a VILINČEK, v 04-09-2006 15:15,
2. ...
Neskončna zgodba...tudi Vilinčki ne maramo koncev... zato nenehno sanjarimo o neki neskončnosti... zelo dobra pesem
Objavil/a noemi, v 05-09-2006 00:39,
3. Vročična
ko bi le bila kdaj odsev v pregrešnem zrcalu in bi znala kdaj plesati z angeli na dopustu... poljubi jo za lahko noč
Objavil/a morigenes, v 06-09-2006 14:12,
4. ...
'Na koncu sploh ni konca, so le začetki.'...lepo povedano, jedrnato, vecni cikel rojstev in smrti
(0 glas)
, no vsaj zame... 
