Tu Gozdni Joža spi, obut v par derez,
za vsak slučaj, če jih na sodni dan
bo spet potreboval ta naš gorjan;
če smel po Lojtri Neb...

Po dišečem jasnem dnevu
prek sinjega neba, je strela zarjovela
se je pretrgalo nebo, spustilo na zemljo
je divji dež.

Kadar zaspim,
se v sanjah zbudim.
Najraje v sanjah živim,
saj tam, ob njej stojim.

Kaj naj naredim,
kako naj zdaj živim,
pa ni žalost zaradi tega,
je še zaradi marsičega.

Dokaz da Bog obstaja
je v tebi oj dekle
saj ustvaril te iz raja
kot domovino je.

Sem kot potujoči val,
ki išče obalo resnice, ljubezni, dobrote,
kot, da iščem nedosegljivo obalo,
ki mi jo je človek odvzel.

na robu tišine
zastal je
korak
na robu
iz belega mraka
spočet

Premrznjeno listje,
potemnjeno v odjugi
pod nogo ne šelesti
v zgodbi tej ali drugi
pod menoj ne zaječi,
ko zrem golo vrbje...

Dan mineva
počasi umira,
še zadnji mi žarek
želi lepo noč.
...in jaz se poslavljam-
ne želim da ostane...

V december sem vtetoviral smrt
da bi na tistem vrtu kjer
kače v želodcih ljubezni
drsijo tako milo
tako brutalno
Beri dalje...