Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ti pa stojiš tam
Glavo sklonjeno imaš,
proč opazuješ
Nekaj praviš, ne slišim..
zamaknjena v svet praviš,
nočeš rešitev; nobenih rešitev.
odšla si v stopinjo noči
Odeta z ogrinjalom
si se poljubila.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (5)
Objavil/a VILINČEK, v 04-09-2006 11:26,
1. nobenih rešitev!
To pesem razumem, kot ugašanje neke ljubezni... zanimivo prikazano... Njen poljub ni bil to, kar bi moral biti... Dobro spisano!
Objavil/a ajda, v 04-09-2006 13:46,
2. Nobenih rešitev
z mehkobo dotika se pesem zaleze v duso... ceprav je malo besed, je povedano veliko in besede kar kricijo... lepo, a otozno
Objavil/a morigenes, v 05-09-2006 11:53,
3. ...
hvala,Vilincek, hvala ajdaza komentarje. ja, nobenih resitev je krik v bistvu,nobenih novih poskusov, pusti stvarem, da so. Ona pa je odeta v svoje ogrinjalo teme...
Objavil/a felicko, v 05-09-2006 13:07,
4. ...
Izpoved duše..., v nekaj besedah. Lepo!
Lp. Felicko
Objavil/a VILINČEK, v 05-09-2006 15:30,
5. ...
Odgrni orginjalo...mogoče pa je pod njo še kaj svetlobe
(0 glas)
