Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Stojim pred vrati
in se bojim vstopiti.
Vem kaj bom storila.
Stojim in se borim,
da se ne bi ganila.
Moje misli so raztresene
in odmevajo povsod,
kot bi kričala množica ljudi.
Želim, da se to konča, potim se.
Vse to preveč boli.
Naredim korak...
In vem, da bom nadaljevala.
To bo moja zadnja velika odločitev.
Odprem tisti skrivnostni predal...
Svetleče rezilo bo moja odrešitev.
In nič več ne boli,
vse je kot mora biti.
Mar mi je za druge... najprej bi morala sebe ljubiti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a VILINČEK, v 04-09-2006 15:28,
1. ...
Pretresljiva pesem...močna čustva, se dajo čutiti v njej...ampak usmerjena v nepravo smer In sebe bi morala ljubiti, ja... in nič hudega, če daješ tudi drugim...Zakaj pa ne, brez obžalovanja... tudi ta občutek je lep...vse se enkrat vrne nazaj
Objavil/a ollie, v 05-09-2006 21:42,
2. ...
Ko se naenkrat nakopiči preveč slabih trenutkov, ki niso bili prej izživeti se potem zgodi takole... Pa tudi mine tako razpoloženje... Jezna sem bila, razočarana. Ampak after all, it's not that bad.
(0 glas)
