Napisal/a d_r_e_a_m_Y_27, v sobota, 26. avg. 06 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
in že spet je bila osamljena
in njeni koraki so sami tavali po ulici
in mraz ji je ledil kosti
a takega hladu kot ga je v srcu nosila
takega ni
stopala je po ulici in komaj zadrževala jok
in ko je kaki tujec stopil nasproti je pokazala umetni smeh
da ne bi se odprle vse bolečine ki jih nosila je
in obstaja vprašanje
ali res ne obstaja objem za to nežno bitje
to potujočo solzo
nasmeh ki ga ne najdeš nikjer

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|