| Napisal/a NADJA, v ponedeljek, 21. avg. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
To pesem sem napisla mojemu sinu, ki sem ga morala vedno siliti k učenju. Vedno je odlagal šolske obveznosti in meni solil pamet.
Ko mlad si, si pametnejši kot starejši,
a zmožnosti svojih ne zkoristiš,
le na ljubezen, radost in užitke misliš.
Ko prideš v leta in starost se obeta,
pogled nazaj pokaže marsikaj.
Kaj dal bi, da mladost se vrne
in pamet zdajšnjo kot mladeniču utrne.
A tu ni več vračila,
imaš vse tisto, kar mladost je tebi poklonila.
Si znanje zapostavil,
mladost si že zapravil.
Tako ostane ti le starost in nauki tvoji,
ki nihče jih ne posluša
in skoraj vsakdo isto pot okuša.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
l.p. C. 
