Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Bikjer miru, nikjer življenja,
nikjer nobenega potrpljenja,
le sam ropot brez konca,
nikjer ni žarka sonca.
Povsod beton, nikjer ni cvetja,
ni slišati več ptic in petja,
si res postal robot?
Prijaznosti ni več, gospod.
Izginila so polja,
porastla mesta so - beton,
le kje je tista bela cesta?
In kje je vaški zvon?
Življenja ni,
prav vse umira
in že narava hira,
oj ta beton, beton, prinaša smrt.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
