Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Iz ust ji letijo zlate čebele,
odeta je v rdečezlati škrlat,
razpira oči, vse sijoče, vesele,
še lepša je, kot je bila takrat...
Obdana z rdečimi ovni prihaja
sončna kraljica na moje nebo.
Plamteča, ognjena se vrača iz Raja,
kot da ji tam, sami, ni več toplo.
Nad njo velikanski orli letijo
prinašajo črnorazžarjeno noč,
vetrovi nje dihe prelestne šumijo,
ko spet jo poljubim, tako kot nekoč...
Na plašču škrlatnem objeta leživa,
nad nama srebrni buči ocean,
od čustev viharnih razvneta, ranljiva,
želiva v resničnost, a zopet - zaman.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a ajda, v 20-08-2006 10:24,
1. Sončna kraljica
z neznostjo se zaleze v vse pore telesa poezija, ki jo ustvarjas in ukrasti kaksno drobtinico zase, je cudovit obcutek..
lepo
lp, ajda
Objavil/a tomi, v 28-08-2006 19:14,
2. sončna kraljica
ja, to je pa pesem, ki enostavno teče v tako brezhibnem ritmu, da je ne moreš zaustaviti in ko je v tebi, zopet ponovno, da bi jo doumel in ostala mi je malo skrivnostna, ker jo nisem mogel prijeti kot neko stvar. Vedno se mi izmuzne kot oblak, ki je tako konkreten a tako prosojen.To je za mene res prava pesem s svojo tajanstveno neodkritostjo.
Objavil/a Matjaž, v 30-08-2006 13:58,
3. ...
Vesel sem, da vama je pesem blizu. Lep pozdrav, Matjaž
(0 glas)
