Rišem najine sanje na mehko blazino,
potiskano z drobnimi zvezdicami,
ki v sanje z nama zvečer odhitijo,
Beri dalje...

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

Sestavljanka iz različnih, papirnatih koščkov, tvori moje hitro izginjajoče življenje ranljivo,
saj je to vidno, dano brez prisile ...

Ti.

Nežno brišem krivdo s svojih kolen.
Izsušene želje pa praskajo po koži
kot drobne žiletke neusmiljenega vprašanja:
zakaj jaz???
Beri dalje...

Jaz imam njo rad tako kot Chanel ima rad modo  ...

Kot da Kaos
mi vpletel misli je v glavo
čisto nepovezano razumne
žalostno vesele

Mislim, ker nevem.
Vem, ker sem.
Vonjam, ker imam nos.
Večina nas, ki ne veruje ...
ljubi nič.

Čukasto sem gledal,
ko beseda je tekla o ježih v želodcu,
ko ljubezen prelevi se v občutek

Dekle še,
petnajst let staro
v soncu blešči njen se las,
dviga v nebo se do ptice,
ki poje kot zmore ji glas.