Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Dim…valovi po grlu navzdol do pljuč… Čutiš ga v prsih…kako ubija stres..sprošča… Verižno »sproščanje«…stresa ni več! Je samo še dim… ki valovi mimo tvojih bolnih očes… Opazuješ ogorke, se nasmehneš in pogledaš skozi dim… Nevroza!! Stres se stopnjuje, kava ga odkrije… Potegni! Dim valovi ob pepelniku, saj stresa ni!
Nezavedno se spravljaš v nočno moro dima in poleg tega uživaš.. pogojev več ni, premišljuješ… O dimu, ki polzi po grlu… za sabo pušča nekoč potrebne blažilce… čedalje več…več! Stresa ni, ti pa se varuješ…Ne! Ujame te paranoja…pepelnik še vedno prazen… Stresa pa veliko!vleci…dim iz sebe! Toda ogorkov je mnogo…na tvojih prstih…le-ti ne valovijo, ampak pred zid postavljajo tvoja pljuča!!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
