Si znam le s prsti
česati lase. Potem se zmršena sprehajam
naokrog in pozabljam, da ta log
ni samo moj Bog. Lastim si visokopolet...

V neskončni rádosti stoletnih src
sva gledala, kako umira,
ljubezen, ki bila je sveta,
spočeta iz neskončnosti nemira...

Naj ležem nate!
vstopim vate,
zunaj vse pustim,
kar me veže
na življenje
zunaj sanj...

Si sam?...

Midva sva eno,
eno in spet nobeno..
Svet čudno zdaj se vije,
meglo spreda,
vid ubije...

Prebudi peruti, poet.
Pa pusti poletju poiti.
Pojdi po poslikani poti.
Pred pozabljivim pomnjenjem.
Počasi postrg...

Pred leti zagrešila sem zločin -
ti si padel mi v oči.
Kot da padla sem z neba,
sem se sprenevedala.
Dan za dnem bežala sva
Beri dalje...

Modrooka, plavolasa,
kakor vila iz pravljice
po stezici ob gozdičku
svoje nežne sanje tke.

Ne najdem je.
Sreča, evforija,
žalost in smeh.
Ne najdem besede.

Zbudim se.
Mraz me spreletava.
Je še tam na vratu moja glava?
Tam je kjer je bila.
Tam je.

Meni senca zavila smer je tja,
kjer duša ne bi več obstajala,
a rešil bom se iz grozote te,
utopljen v črnino ...