Imajo utrujene oči,
od sebe ne spustijo niti glasu,
povsod samo bolezeni in kri,
ne najdejo pravega miru.

Lazar po listju
nežno slini. Brezdomec?
Ne!Le hraber polž!

Nocoj si pravi.
Nocoj ni tu nikogar drugega.
Le ti,
V drugi polovici najine noči,
čeprav le roka v roki vroči.

Daj, le nocoj ostani z mano!
Nikar ne hodi v večer meglen.
Kar je začeto in nedokončano,
kot »da« je, ki na pol ...

Hotela bi te imeti. Samo še danes, samo še nocoj. Prosim! Pa saj potem si ne bom želela nikoli več. Res ne. Naj le oku...

Drevesa - so druga
- v deželah drugod?
Planjave podobne
drugače leže...
Ni čutit se isto,
ko mimo povsod
...

Prebudi peruti, poet.
Pa pusti poletju poiti.
Pojdi po poslikani poti.
Pred pozabljivim pomnjenjem.
Počasi postrg...

Kam si šla pesem?
Si legla v molk
namesto v besede
in so te ožgale
mlade koprive,
da me ...

Naj usta moja več ne govorijo
in moj pogled naj skameni, zamrzne
oko naj moje več solza ne lije
in duša moja naj v te...

Ubita ležim, vendar diham.
Spet tako zelo boli.
Potrebujem ljubezen,
sebe, tebe, njega.
Ne morem več pisati,...