V ulici temačni, v Pragi
psi so lajali v noč.
Brezdomec kliče na pomoč
v urinu tam leži in vlagi.

...

Tiho božam
z dežnimi poljubi
tvojo, vsemu svetu
ponujeno dlan..
Odpihnem koder
teme valujoče,

In zdaj sva tukaj na tej potki, hodiva počasi, lahko te držim za roko... Kar greva, naprej, v toplo noč... pod nama morje, točno kot takrat. ...

Mežik pomladi
me je prebudil
iz spanca tisočerih noči.
Zarisal je rdečino na lice.
Nežno pobožal oživele trepalnice...

Srečko,

nate sem se spomnila,
ker tudi moja okna
niso zastra.

Podarjam ti in z obljubo te kupujem,
vedno znova, znova te zasujem,
vodim te po ničevosti strniščih,
razvajam v mnogoterih bliščih...

1.Ko si sam
in ko ne veš kaj bi
sem jaz tam in
v hipu vse se spremeni

Pride dan ,
ko nič ne vem,
vse narobe gre,
sploh ne vem,
kam grem.

Drugič spet,
se mi zdi,
Beri dalje...

Slon.
Navrvi.
Spi.

Zbuce!
*PUMF*