Besedno preigravnje začetniškega niča
Plesnivi spomini zažigajo kožo
Sekanje ledenga zidu
Postavljala sem ga to zadnjo večnost

Čakam te,
da prideš v prostranstvo mojih sanj,
da raztrosiš vse svoje nianse
po mojih igrivih sanjah,
da občutim, kako hodiš ...

Bodo kdaj ptice zame zapele,
ali bom gledal le druge vesele?
Kaj sem vam storil mati narava?
Zakaj ni zelena moja planjava?<...

Strehe se bleščijo v popoldanskem soncu,
iz dimnikov pa se vali svetlosiv dim.
V zraku se voha jesen in kar čut...

Žrelo bolečine hlasta za dihom sreče…
vsakodnevno milino, ponujeno z neba…
Trpljenje se zdi globoko usidrano v trdem lesu, ud...

Kraška
prostranost
skromnega nasmeha.
Neobjemljiv
lipicanski priklon
skrijem vase
za suh...

Daleč sem prišla na svoji poti,
a premalo za naskok, za boj.
Vsake tóliko nekdo me zmoti:
"Daj, ustavi se...

Edino je sonce, ki tmoto obžarje z jasnino,
o sveti se samo v svojo sredino
in dalj je buhteče, nad svojo površino,
a to doj...

K sebi me vabi pesem, tiha, daljna in samotna,
vabi kot vonj vijolic izpod svežih, zelenih listov
na obronkih, ki jih redko obsije pomlad...

Od koder in kamorkoli .
Kot riba v vodi sem,
Kot ptica na sveže opranem nebu,
Kot pajek v rosni mreži,
Kot korak na gozdni pot...