Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Napisal/a modro poletje, v ponedeljek, 14. avg. 06
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Igram tvojo igro,
čeprav je nikdar
nisem marala.
Sedaj se namreč igrava,
da se nikdar nisva poznala.
Pred tem si se dolgo pretvarjal,
da si zid, od katerega se odbijajo
vse moje besede, namenjene tebi.
Odlično ti je šlo.
Končno si dosegel,
da sem te prenehala
obstreljevati s svojimi pozornostmi.
Če se bova srečala spet kdaj,
le utrip oči bo bolj živahen
in korak bo bolj počasen.
In vem, da takrat jaz bom zmagala.
Kar vidim te, kako na ustnice se krade ti smehljaj.
In tvoj pogled je spet poreden kot nekdaj.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
