| Napisal/a Tomi, v nedelja, 13. avg. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Prišla je iz nižin
k nam na zrak v višave,
kjer naj bi se odprl ji pogled
v še neodkrite notranje daljave.
Sprehajala se v samoti
stoletnih bukev, starih jelk,
kot da se bala svojih rok,
je vedno v njih držala cvet.
Mladostno in radosti polno lice
je lesketalo kot žareča kri
na gorah v jasnovidnem zraku
kar čutil sem, kako notranjost ji kipi.
Te roke polne mehkosti, topline,
želele so si žlahtne bliskosti
zaslutil v njih sem močno poželenje
spoznati vse planinske tajnosti.
Samota, ostri zrak sta vznemirljivo,
mladostno hrepenenje vso opilo ,
na krilih srca je prispela v višave,
da bi planina ji razkrila smisel lave.
Ne vem odkod sem se vzel
v trenutku krize,
mogoče sta se srci zmenili,
ah, te njene roke, ti pogledi
sta ji v trenutku razjasnili
pomen lave - med stoletniki..
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
