Tisoč stvari je ležalo tam, brez smisla. Tisoč ljudi je jokalo, iskali so krivca. Odšla je, ne da bi rekla adijo. Nihče ni razumel, da jo njen...

Vedno, ko pesem me spomni na svet,
ko solze predaje raztapljajo led,
a vem, da nikjer nihče ni vseved ...
Takrat se potiho ...

Četudi ves svet gleda tja kamor pač gledajo oči
Se v vsakem od nas blešči
Osupla ideja ideala
Ki ga je v nas nasejala 
...

Visoko v planinah,
v snežnih strminah,
mraz, sneg in led,
vabijo v skrivnosten svet.

In tja se p...

Mlad je bil, sedaj se je postaral,
a nihče ga že od davnega ni maral,
s trudom je za kruh v potu garal
s sanjami o lepšem, sam je se...

Skrit je v sunkih nemoči
zavedel iskrive, živahne,
brez plašnosti.

Le neznosne besede so lahne.

Majhna hiška iz želoda.
V želodu majhen škrat.
V majhnem škratu, majhna duša,
v majhni duši, mnogo vrat.

Visoko nad nami bedijo,
duše brezmadežne.
Visoko nad nami bedijo,
in se novega življenja
veselijo.

In kanibal si zaželi
slastno žensko srce na dunajski način!
Potem stopi ponj v hladilnik,
vzame še pločevinko č...

Pot. Čutim jo na ozebli koži. Riše pisan zemljevid.
Mehka, topla, nežna se odseva v konicah oči.
Boža me, poljublja. Vabi.
Ni del m...