Tako bi gnetel tvoji balkoni,
ko Aljažev stolp bi trdost
v svojih zobeh občutil.

Se spuščal bi
po gla...

V petek sem spal z neznanko
srečala sva se nekje med
Šuštarskim mostom in magistratom

Ko se je zjutraj oblačila
...

Dim…valovi po grlu navzdol do pljuč…
Čutiš ga v prsih…kako ubija stres..sprošča…
Verižno »sproščanje«...

Raztrgala bom kožo s tebe, sežgala ti srce in vrgla ga v prepad, brezsrčno!

Pesem škržata
z nasmehom sončnih žarkov
razvnema hraste.

Bilo je kot,da so sanje,
ki sem trenutno vstopila vanje,
tvoji dotiki in ljubkovanje
teh najinih teles valovanje,
ko sem čutila...

Utišajte vsa brezna,
naj kaplje začno vnovič dihati.
Umirite svoje sence,
naj dih izsanja iluzije ponikle v oblaki...

Na koncu ližem sinapso do tvoje duše...
V njej pregrešno zrcalo in angeli na dopustu.
In le en opij še hrani...

po pravi poti naju bo vodila v fantazijske gozdove polne prečudnih bitij
želja po večnem življenju, da bi zajezdila evergree...

Steklene oči zrejo v neskončnost,
neskončnost prodira skozi razbito steklo.
Po neskončnosti lebdi en sam kamen,
ki srce želi...