Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Galebom in labodu Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a inčika, v petek, 11. avg 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Ptice odletijo.
Daleč,
daleč pred tabo so.
Ko obzorje napolnjuje plast nevidnih flamingov,
šepet
srca v uho-
daleč so trave prejšnjih dni,

daljna je pesem tebi,
a pomena ni v tebi,
tebe,
o tebi,
zate.
Sateliti krožijo po tebi,
a se jih sploh ne zavedaš.
Naslanjaš glavo.
Ničesar več ni za čutiti.
Sklonjena glava v laseh,
napolnjuješ moj prazen jaz,
moj ego se hrani s tvojimi dotiki.
Tvoja milina me napolnjuje.......-
Ko graciozno zaplešeš tango
ko se sukaš-in
tvoja vrtnica-
med zobki-
besedotvorni postopki,
ki naenkrat bruhajo z ustnic,
ki so z dežjem zalepljena na telo,
ki zadiha s tabo v rosah.
Ko se odlepljena ponoči zbudi,
z mislijo na tvoj vonj,
zasliši na horizontu misli
zadnjo serenado sivih noči.
Bach v preddverju.
Ko te prepikujem,
kot polno morsko blazino,
izhaja zrak-
tvoj strah izginja,
ko se jemlješ iz vate.
Moja milina se izliva v tvoje roke,
ko soli več ni.
Pijem vino s tabo,
in gledam,
kako zadnja kaplja
črnega medu polzi med tvojimi prsti na nogah.
Moja zadnja misel si bil v strtem kozarcu,
ko so se te roke oprijemale v časih,
ko si bil toliko zrelejši od mene.
Rekel si,
da te zrcalo odrešuje,
da sem ti pomagala z branjem.
Prijeta z rokami,
ki so čutile vse strte sanje.
Hotela sem te za svojega očeta.
Preveč si mi dal.
Tvoj ognjeni nasmeh,
zrasel v posteljah tiste noči,
ko je krvaveča obležala ob grobu svojega vrana.
Po hrbtu ti rišem tvoje najljubše živali,
ko šepečeš,
da se bojiš za punčkine krike mladosti.
Gumb zleti na tla,
in v tvoj ovratnik,
mehko dotikajoč se mojega vrata
odhaja odmev,
da si zarja in spev poletnih galebov.
Po zraku stiki nebesnih ljubezni.
Zlita s stikom nog.
Do srca me zebe,
in zagrneš me v sebe,
da me tvoj plašč greje za vse,
namesto vseh.
Forma tvojega telesa,
ko se,
razgret od vročine,
zagrinjaš v nova obzorja.
Tako zavito lep si.
Tako moj.
Reče obzorje drsi,
oddaljuje se vse.
Po neskončnem, neskončnem času
samo Ti.
Ti.
Ti.
Ti.
Nobene obljube več.
Sivi galebi se oddaljujejo,
ko ugotovim,
da boš odslej edini labod.
Ni mi žal-
za večno bi s tabo lebdela.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo